Drsalna tehnika za tek na smučeh

Drsalna tehnika teka na smučeh je za razliko od klasične tehnike, precej mlajša tehnika. Razvila se je pred komaj nekaj več kot 30 leti. Je veliko bolj dinamična kot klasična tehnika, posledično je fizično bolj zahtevna. Ravno zaradi svoje dinamičnosti je v primerjavi s klasično tehniko bolj priljubljena.

Žal pa je vse preveč začetnikov teka na smučeh, ki želijo preskočiti osnove in takoj začeti z drsalno tehniko. Potrebno je namreč razumeti, da drsalna tehnika zahteva bistveno več ravnotežja, koordinacije in ne nazadnje tudi kondicije v primerjavi s klasično tehniko. Zato vsem začetnikom toplo priporočamo da pričnejo s klasično tehniko.

Za razliko od klasične tehnike drsalna tehnika ne poteka v smučini, posledično je z ravnotežnega vidika zahtevnejša. Smuči so večino časa v "V" položaju, prenos teže iz noge na nogo je tako zahtevnejši.

Vas zanima več o teku na smučeh? Preverite naš celosten vodič: https://vitaproshop.com/blog/tek-na-smuceh-tehnike-proge-ceniki

Faze drsalnega teka na smučeh

Opis posameznih elementov tehnike teka na smučeh ima vedno 4 faze:

• Osnovni položaj – položaj v katerem tekač drsi v polnem ravnotežju
• Priprava na odriv – faza v kateri se tekač pripravi na odriv, težišče telesa se prenese naprej, palice se vbodejo v sneg.
• Izvedba odriva – tekač se odriva v smeri teka. Glavno vlogo igrajo mišice rok, ramenskega obroča in trupa.
• Vračanje v osnovni položaj – Po končanem odrivu palice zanihajo, tekač drsi naprej v predklonjenem položaju. Po odrivu se počasi vzravnava ter počasi prenaša palice nazaj pred telo – v osnovni položaj.

Kljub temu, pa tudi znotraj drsalne tehnike poznamo več različnih tehnik oziroma korakov, ki jih uporabljamo glede na konfiguracijo terena in naše zmožnosti ali želje. Glavna elementa drsalne tehnike sta dvojni drsalni korak in enojni drsalni korak.

Dvojni drsalni korak je najbolj pogost korak, ki se lahko uporablja na večini terenov. Poznamo dve različici, daljši dvojni drsalni korak s poudarjenim drsenjem, ki se uporablja na ravninah in krajši dvojni drsalni korak ki se najpogosteje uporablja na vzponih.

Daljši dvojni drsalni korak s poudarjenim drsenjem

1) Osnovni položaj: Tekač drsi na rahlo pokrčeni nogi, trup je nekoliko predklonjen v smeri stojne noge. Roki sta pred telesom in nekoliko pokrčeni. Nasprotna noga je dvignjena od tal in nekoliko odmaknjena v stran.

2) Priprava na odriv: Tekač vbode palici v višini stopal, neobremenjena noga pa prehaja k stojni nogi.

3) Odriv: Tekač se sočasno odriva s stojno nogo in obema rokama hkrati. Med odrivom tekač počasi prenaša težo na nasprotno, rahlo pokrčeno nogo, ki je škarjasto postavljena v smeri naprej. Odriv s stojno nogo je končan ko je le ta iztegnjena, teža pa je prenesena na nasprotno nogo. Roki sta v tem trenutku za telesom. Pri drsenju na nasprotni nogi se roki počasi vračata v smeri naprej, sledi odriv z desno nogo in postopni prenos teže nazaj na prvotno stojno nogo.

4) Vračanje v osnovi položaj: Teža tekača se prenese na prvotno stojno nogo, na kateri tekač vzpostavi ravnotežni položaj. Roki sta rahlo iztegnjeni pred telesom v višini ramen.

Enojni drsalni korak

1) Osnovni položaj: Tekač drsi na rahlo pokrčeni nogi, trup je nekoliko predklonjen v smeri stojne noge. Roki sta pred telesom in nekoliko pokrčeni. Nasprotna noga je dvignjena od tal in nekoliko odmaknjena v stran.

2) Priprava na odriv: Tekač vbode palici v višini stopal, neobremenjena noga pa prehaja k stojni nogi.

3) Odriv: Tekač se sočasno odriva s stojno nogo in obema rokama hkrati. Med odrivom tekač počasi prenaša težo na nasprotno, rahlo pokrčeno nogo, ki je škarjasto postavljena v smeri naprej. Odriv z nogo je končan ko je le-ta iztegnjena in ko sta roki končali odriv za telesom. Teža telesa se je prenesla na nasprotno, rahlo pokrčeno nogo.

4) Vračanje v osnovi položaj: Tekač drsi po nasprotni nogi, med tem pa prične prenašati roke in nasprotno nogo naprej. Tekač vzpostavi osnovni položaj na nasprotni nogi in ponovi prej opisano gibanje.

Oprema za drsalno tehniko 

Smuči za drsalno tehniko

Smuči za drsalno tehniko so običajno precej trše od smuči za klasično tehniko, njihova dolžina pa naj bo nekje 5 – 15cm daljša od telesne višine (odvisno od znanja teka na smučeh).

Enako kot pri smučeh za klasično tehniko, velja tudi pri smučeh za klasično tehniko, da je ključni podatek pri izbiri smuči telesna teža. Glede na to da smuči za drsalno tehniko nimajo cone za oprijem, s tem težav ne bo, bo pa od razporeditve teže odvisno kako hitre bodo smuči v različnih pogojih. Premehke smuči se bodo pod vezjo ugrezale bistveno bolj kot sicer, kar bo razvidno zlasti na mehkejših podlagah ko se bodo smuči ustavljale. Po drugi strani bo pri pretrdih smučeh pritisk na konicah in repih prevelik, posledično obstaja možnost da se bodo konice in repi pogrezali kar bo ponovno predstavljalo težavo. Posledično je izbira smuči glede na telesno težo ključna. Pri Fischerju so v ta namen pripravili tabelo priporočljivih dolžin in trdot glede na vašo telesno težo.

Pri izbiri smuči je poleg telesne teže potrebno oceniti tudi naše znanje oz naše potrebe in želje. Od slednjega je namreč odvisen izbor smuči. Kot že rečeno, vsakdo je zmožen teči z vsakimi smučmi, kar pomeni da bo na koncu izbor smuči odvisen predvsem od naših želja. V kolikor želimo lažje, hitrejše, bolj dinamične smuči, bomo izbrali smuči višjega ranga s tehnologijami kot so Cold Base Bodning, Hole ski tip, karbonskimi laminati, smuči z boljšimi in hitrejšimi drsnimi oblogami kot je recimo World Cup base ipd…

Čevlji za drsalno tehniko

Čevlji za drsalno tehniko so v primerjavi s čevlji za klasično tehniko običajno višji, s tršim podplatom in imajo oporo okoli gležnja. Trši podplat omogoča optimalen prenos energije na smuči in čim večjo povratno energijo pri odrivu. Zaradi bočnega odrivanja je opora okoli gležnja ključna, saj le ta zagotavlja stabilnost. Opora je lahko plastična, pri boljših modelih pa je lahko ali kombinacija karbona in steklenih vlaken (Carbon fused) ali povsem karbonska.

Prav tako sta podplat in opetnik lahko plastična, kombinacija karbona in steklenih vlaken ali povsem karbonska. Enako kot pri čevljih za klasiko, tudi tukaj velja, da so boljši čevlji lažji, ožji, trši in ne nudijo toliko toplotne izolacije.

Palice za drsalno tehniko

Ključna je izbira primerne dolžine tekaške palice. Le te naj bodo 10% krajše od telesne višine (preprosta formula za izračun dolžine je telesna višina × 0,90), oziroma naj bi bile palice do višine brade. Za lažji izbor primerne dolžine pa smo pri Vita Proshop pripravili tudi tabelo s priporočljivimi dolžinami:

Poleg primerne dolžine, se moramo pri nakupu palic odločiti še za nekaj podrobnosti:

• SESTAVA PALIC – palice so lahko aluminijaste, iz steklenih vlaken, karbona ali kombinacije karbona in steklenih vlaken. Večina palic bo iz kombinacije steklenih vlaken in karbona, kar zagotavlja nizko težo, dobro odzivnost in trdnost palic, boljši rekreativci pa bodo posegli po palicah iz 100% karbona
• MANŠETA – manšeta, ki oprime dlan igra pomembno vlogo, saj je naš stik s palico tako optimalen, palica se po odrivu tudi lažje vrne v osnovni položaj. Pri One Wayu ponujamo tudi t.i. MAG manšeto, ki je na klik odstranljiva, s čimer na enostaven način palice odložimo.
• ROČAJ – Večina palic ima plutovinasto prevleko na ročaju, kar omogoča odličen oprijem v vseh pogojih.
• KRPLJICE – Krpljice obstajajo v različnih velikostih, od njih pa je odvisno koliko oz ali se bodo palice pri odrivu pogreznile v sneg. Slabše palice imajo posledično večje krpljice, ki so uporabne v vseh pogojih, med tem ko boljše palice omogočajo enostavno menjavo krpljic (sistem Exchange basket)

Primeri opreme za drsalno tehniko s cenovnimi rangi