Zgodovina teka na smučeh segajo globoko v tisočletja pred našim štetjem. Prve sledi nordijskega smučanja segajo več tisoč let nazaj. Nekateri najstarejši dokazi o smučarskem teku izvirajo iz slik in arheoloških najdb na Finskem, Norveški, Švedski in drugih skandinavskih državah. Na Švedskem so našli smuči stare okoli 5200 let, v jami norveškega otoka Rodoy pa v kamen izklesan lik smučarja (lovca).
V teh časih so smuči uporabljali za premikanje po zasneženih terenih in lovljenje plena. Tek na smučeh je bil takrat nuja za preživetje. Uporabljali so jih tudi vojaki za potrebe vojskovanja in komunikacije na težko dostopnih območjih.
Eskimi, Laponci in ostali narodi v večnem snegu so morali v boju za obstanek v globokem snegu uporabljati krplje in dolge krplje – kot so prvotno poimenovali smuči. Smuči so bile sprva izdelane iz lesa, dolge in ozke oblike. Z vzpenjanje po hribih so proti drsenju uporabljali kožuhovino na spodnji strani smuči. Za premikanje po ravnini so imeli eno smučko daljši za drsenje in drugo krajšo za odrivanje.
Nordijsko smučanje v vojskovanjih
V srednjem veku so skandinavski vojščaki vpeljali nordijsko smučanje kot eno od obveznih veščin vsakega vojaka. Srednjeveški pisni viri opisujejo uporabo smuči že v bitki za Oslo leta 1200. Tudi v bojih s Tatari je ruski car Ivan Grozni že uporabljal vojaške enote na smučeh.
Švedski kralj Gustav Vasa l. je leta 1522 med vojskovanjem z Danci ukazal svojim vojakom, da morajo na 90km dolg pohod s smučmi Salen-Mora. V spomnim na ta dogodek Švedi vsako leto organizirajo (od leta 1922 naprej) kraljevski tek Vasa na 90km v klasični tehniki.
Prehod iz uporabnega smučarkega teka v športno-tekmovalni tek na smučeh
V 18. in 19. stoletju se je smučanje začelo razvijati kot športna dejavnost. Norveška je imela ključno vlogo pri popularizaciji smučarskega teka. Spremljali so ga prva organizirana tekmovanja in smučarski klubi.
- Leta 1770 so že opisana prva tekmovanja v teku na smučeh v Oslu.
- Leta 1883 je bila ustanovljena prva nacionalna smučarska zveza na Norveškem.
- Pojavljati se začnejo prvi klubi v Evropi (1886 Finska, 1887 Češka, 1891 Nemčija).
- Leta 1891 norveški kapetan Henrik Angeli ustanovi prvi smučarski klub na območju bivše Jugoslavije.
- Holmenkollen že od leta 1892 neguje tradicijo vsakoletnih tekmovanj v nordijskem smučanju.
Rojstvo današnje mednarodne smučarkse zveze FIS
1910 v Kristianiji (Oslo) ustanovljena t.i. Mednarodna smučarska komisija, ki je pripravljala predloge in predpise za mednarodna tekmovanja in skrbela za razvoj smučanja. Članica tega združenja leta 1923 postane tudi Jugoslovanska zimskošportna zveza.
1924 se Mednarodna smučarska komisija preimenuje v FIS in postane krovna mednarodna organizacija v smučarskem športu.
1925 se pod okriljem FIS-a, na Češkem organizira prvo Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju.
Zgodovina olimpijskega teka na smučeh
Smučarski tek je postal tudi del olimpijskih iger. Na prvih Zimskih olimpijskih igrah leta 1924 v Chamonixu je bil smučarski tek uvrščen kot ena od osrednjih disciplin. Od takrat dalje se je smučarski tek razvil v pomemben športni dogodek, ki združuje tako dolge maratone kot tudi sprinte na kratkih razdaljah. Olimpijski program smučarskega teka danes vključuje različne discipline, kot so klasični stil, prosto tehniko in štafeta.
Sprva so na ZOI v teku na smučeh tekmovali le v razdaljah na 18km in 50km. Leta 1936 pa se na igrah v Nemčiji že uvedejo moške štafete 4x10km.
Leta 1952 na Zimskih olimpijskih igrah v Oslu prvič lahko nastopijo tudi ženske, katerim je bilo to prej prepovedano. Tekmovale so lahko v razdalji na 10km.
Leta 1956 na ZOI v italijanski Cortini moško razdaljo skrajšajo iz 18km na 15km. Hkrati pa se uvedeta dve novi disciplini: Tek na 30km za moške in ženske štafete 3x5km. Žensko štafeto 3x5km so nato leta 1976 preoblikovali v štafeto 4x5km.
Drsalna tehnika teka na smučeh se v tekmovalnem športu uveljavi šele leta 1985 na Svetovnem prvenstvu v Seefeldu.
Leta 1992 na olimpijskih igrah v Albertvilu pa prvič tekmujejo tudi v zasledovalnem teku na smučeh.
Razvoj teka na smučeh v Sloveniji
- Bloško smučanje
Bloško smučanje je začetek nordijskega smučanja na Slovenskem. Nastalo in ohranjalo se je, ker so morali Bločani zaradi obilne in dolgotrajne snežne odeje uporabljati krplje in smuči. Brez njih bi težko preživeli. Smuči so Bločani uporabljali za hojo po gozdnih in poljskih poteh. Bili so prvi pri nas, ki so za hojo po snegu uporabljali smuči. Sprva so se na smučeh gibali brez palic, kasneje pa so začeli uporabljati en kol za potiskanje. Šele kasneje v novejši dobi, so začeli z uporabo dveh palic.
Janez Vajkard Valvasor v delu Slava Vojvodine Kranjske (1689) že opisuje uporabnostno obliko smučanja in izdelovanje smuči v Blokah.
- Leta 1888 je vipavski učitelj Edmund Čibelj iz Kristianije (Oslo) prejel prave norveške smuči. S tem je uspel razširiti smučanje med lovce, gozdarje in šolsko mladino.
- Leta 1895 se v Planinskem vestniku prvič pojavi opis športne smučarske ture na Slovenskem (Lj - prek Šmarne Gore do Medvod).
- Glavni začetnik organiziranega športnega smučanja v Sloveniji je bil Rudolf Badjura. Po prvi svetovni vojni je začel z prirejanjem tečajev, v katerih je izučil prve učitelje teka na smučeh. Leta 1920 pa na njegovo pobudo v Ljubljani ustanovijo prvi smučarski klub. Bil je tudi prvi pisec smučarske literature in terminologije. Leta 1924 je izdal knjigo Smučar.
- 1920 je bil ustanovljen Zimsko športni odsek pri Slovenski športni zvezi, ki se l. 1922 preimenuje vJugoslovansko zimsko-športno zvezo (JZSS) s sedežem v Ljubljani.
- V sezoni 1920/21 v Bohinju izvedejo prvo Državno prvenstvo v smučanju.
- Leta 1930 je bilo v Bohinju oprganizirano prvo mednarodno tekmovanje v teku na smučeh. Tekmovali so v razdalji na 18km in 30km.
- Leta 1938 je bila na Jesenicah ustanovljena Smučarska zveza Slovenije.
- Leta 1946 v Kranjski Gori organizirajo prvo povojno državno prvenstvo v teku na smučeh.
-
skiing-histroy-12-113-1004-465-1687425763.jpg Leta 1986 so v Bohinju prvič v Sloveniji organizirali Svetovni pokal v teku na smučeh.
Obdobje teka na smučeh po osamosvojitvi Slovenije
- Leta 1993 se v Bohinju organizira svetovni pokal v smučarskem teku.
- Prve naslove državnih prvakov samostojne Slovenije so si v Planici leta 1992 izborili:
Robert Kerštajn (30km)
Jože Kavalar (50km)
Nataša Lačen (20km)
Andreja Grašič (10km)
Istega leta na Olimpijskih igrah v Albertvilu Jože Kavalar osvoji 24. mesto v smučarskem teku na 50KM in Robert Kerštanj 50. mesto v teku na 30km.
- Prve točke za samostojno Slovenijo, v ženskem svetovnem pokalu v smučarskem teku leta 1994 v Tauplitzalmu osvoji Nataša Lačen (30. mesto v teku na 10km).
- Andreja Mali je v sezoni 1998/1999 v Milanu osvojila prvo medaljo v svetovnem pokalu za samostojno Slovenijo.
- Daleč najbolj prepoznavna in uspešna slovenska tekačica na smučeh pa je Petra Majdič. Osvojenih ima 24 zmag v svetovnem pokalu, večino njih v sprintu. Zaradi teh uspehov je še danes druga najboljša šprinterka v celi zgodovini Svetovnega pokala. Njeni najpomembnejši mejniki so:
1. mesto Drammen 2006
2. mesto SP 2007,Sapporo
3. mesto ZOI Vancouver 2010
3. mali kristalni globusi
Najpomembnejše medalje slovenskih tekačev na smučeh na velikih tekmovanjih
Vesna Fabjan – ZOI Soči 2014, sprint prosta tehnika, 3.MESTO
Katja Višnar in Anamarija Lampič – SP Seefeld 2019, Team sprint, 2.MESTO
Anamarija Lampič -SP Obersdorf, 2021 – 3.MESTO
Anamarija Lampič in Eva Urevc – SP Obersdorf, 2021 – 3.MESTO Team sprint
Zgodovina opreme teka na smučeh
Zgodovina opreme za tek na smučeh seže kar globoko v preteklost, in sicer v čase, ko so ljudje smuči uporabljali kot prevozno sredstvo v zasneženih regijah. V nadaljevanju predstavljamo kratko zgodovino glavne opreme za smučarski tek, kamor spadajo smuči, čevlji in palice.
Razvoj smuči
Najstarejše tekaške smuči so bile izdelane iz lesa, saj je bil les enostavno dostopen in obdelljiv material. Smrekovo ali brezovo drevo je bilo pogosto uporabljeno zaradi svoje trpežnosti in fleksibilnosti. Lesene smuči so bile običajno dolge in ozke ter imeli so enakomerno debelino po celotni dolžini. Oblika smuči se je skozi zgodovino razlikovala glede na lokalne tradicije in namen uporabe.
V nekaterih primerih so na drsni del smuči namestili kožuh ali volno.Ta vrsta smuči je bila pogosta v skandinavskih državah. Kožuh smuči je bil narejen iz naravne živalske kože. To je omogočalo boljši oprijem in preprečevalo drsenje nazaj na strmem terenu.
V 19. stoletju so se pojavile smuči, ki so bile sestavljene iz več plasti lesenih letvic. Te plasti so bile pritrjene skupaj s pomočjo lepila ali spletene vrvi, kar je smučem dalo večjo trdnost in vzdržljivost. Ta večplastna konstrukcija je bila prehodna faza med tradicionalnimi lesenimi smučmi in sodobnimi laminiranimi smučmi.
Razvoj smuči se je pospešil v 20. stoletju z uvajanjem laminiranih smuči. Laminirane smuči so bile izdelane iz več plasti lesa, ki so bile med seboj zlepljene z uporabo lepila. Ta postopek je smučem omogočil, da postanejo trdnejše, bolj prožne in vzdržljivejše. Postale so standardna oblika smuči, ki se je uporabljala pri športnih tekmovanjih in tudi pri rekreativnem smučanju.
V sodobnem času so se uporabili tudi drugi materiali, kot so steklena vlakna, karbonska vlakna in kompoziti, ki so prispevali k izboljšanju zmogljivosti smuči. Ti materiali so smučem zagotovili večjo trdnost, lahkotnost in odzivnost na gibanje smučarja.
Razvoj čevljev za tek na smučeh
V zgodnjih fazah razvoja smučarskega teka so smučarji uporabljali preproste usnjene čevlje ali krznene škornje. Čevlji so bili običajno mehki in neprilagodljivi ter imeli preprost način zavezovanja na vezalke. Kljub svoji preprostosti so bili učinkoviti pri ohranjanju toplote in zagotavljanju malo opore.
V 19. stoletju so se začeli pojavljati čevlji z leseno ali kovinsko podporo okoli gležnjev. Ta dodatna podpora je smučarjem omogočala boljši nadzor in stabilnost na smučeh. Čevlji so bili še vedno izdelani iz usnja, imeli so zgolj ojačane dele.
V 20. stoletju je bila uvedba plastičnih materialov revolucionarna za izdelavo čevljev za tek na smučeh. Plastika je omogočila večjo prilagodljivost in natančno oblikovanje čevljev glede na anatomske značilnosti stopala. Ta napredek je smučarjem omogočil boljši nadzor, boljši prenos moči na smuči ter večje udobje.
V zadnjih desetletjih so se čevlji za tek na smučeh še naprej izboljševali z dodatnimi prilagodljivimi sistemi. Smučarski čevlji so zdaj opremljeni z naprednimi manšetami in trakovi, ki omogočajo natančno prilagajanje opore v gležnjuPrav tako so se precej razvili tudi notranji deli čevljev. Sedaj so bolj podloženi, kar prinaša več udobja in toplotne izolacije.
Sčasoma so se čevlji za tek na smučeh začeli specializirati za različne discipline, kot sta klasična in drsalna tehnika ali pa kar kombinacija obeh. Vsaka disciplina ima svoje specifične zahteve glede upogljivosti, podpore in gibljivosti.
Razvoj palic za tek na smučeh
Palice za smučarski tek so skozi zgodovino doživele spremembe v materialih, dolžini in obliki. Začele so kot preprosti leseni ali kovinski kosi. Dolžina palic je bila običajno nekoliko krajša od višine smučarja. Služile so kot pomoč pri ravnotežju in odrivanju.
V 20. stoletju je uvedba aluminija kot materiala za izdelavo palic prinesla pomembno spremembo. Aluminij je bil lahek, a hkrati trden material, ki je omogočal izdelavo tanjših in bolj vzdržljivih palic.
V 21. stoletju pa se čedalje več uporabljajo karbonska in steklena vlakna. S tem se proizvajalci trudijo težo palic še bolj zmanjšati.
Prav tako so se razvijali tudi ročaji palic. Prvotno so bili le ti izdelani iz lesa ali usnja. Kasneje, v 20.stoletju, pa se je začela uporaba umetnih materialov, ki ponujajo boljši oprijem in več udobja.
Ročaji so se razvili iz lesa in usnja v ergonomske materiale, ki zagotavljajo boljši oprijem. Dolžina palic se je skrajšala, kar omogoča večjo okretnost. Specializacija palic je sledila zahtevam različnih disciplin. Napredek materialov in tehnologij je izboljšal zmogljivost in udobje smučanja.
7 najpomembnejših rekordov v smučarskem teku:
- Največ zmag v svetovnem pokalu: Marit Bjørgen iz Norveške je zbrala impresivnih 114 zmag v svetovnem pokalu, kar je največ v zgodovini smučarskega teka.
- Največ zmag na olimpijskih igrah: Bjørn Dæhlie iz Norveške je osvojil rekordnih 8 zlatih medalj na olimpijskih igrah v smučarskem teku med letoma 1992 in 1998.
- Največ zmag na svetovnih prvenstvih: Marit Bjørgen je osvojila rekordnih 18 zlatih medalj na svetovnih prvenstvih v smučarskem teku med letoma 2005 in 2017.
- Največ zmag v eni sezoni svetovnega pokala: Bjørn Dæhlie je leta 1995/1996 osvojil 12 zmag v eni sami sezoni, kar je še vedno rekord.
- Največ zaporednih zmag v svetovnem pokalu: Petra Majdič iz Slovenije je leta 2008/2009 dosegla neverjetnih 9 zaporednih zmag v svetovnem pokalu v sprintu.
- Najhitrejši čas na 50 km moškega maratona: Petter Northug iz Norveške je leta 2011 postavil rekordni čas 1:59:18 na 50 km klasičnega sloga.
- Najhitrejši čas na 30 km ženskega maratona: Vibeke Skofterud iz Norveške je leta 2010 postavila rekordni čas 1:15:50 na 30 km klasičnega sloga.
