KO ZAVIJEŠ IZ CESTE NA PROSTRANA BREZPOTJA
PIŠE: Matej Markovič, ultratriatlonec
URBANA DŽUNGLA PROTI ŠUMEČEMU ZELENJU
Asfalt, beton, stadion, ulice, neskončne ceste… Vse to je bilo do pred kratkim moj tekaški raj, moj svet, kjer sem se počutil domače in kjer sem, obkrožen s hrumenjem motornih vozil in hitenjem milijonih človeških zgodb, premagoval na tisoče kilometrov, zgodaj zjutraj, ob poldne, ponoči, v snegu, dežju ali najhujši pripeki. Bil sem triatlonec, bil sem maratonec, bil sem človek, ki je tekmoval z drugimi in ne sam s seboj. Tekme so bile stres in ne užitek. Bil sem eden tisočih, ki so čakali na start še ene izmed mnogih cestnih dirk. Kot večina drugih sem bil tudi sam v svojem mehurčku psihične priprave na še eno najpomembnejšo tekmo življenja. Vse, kar ni bilo v tistem trenutku vezano na psihofizično pripravo, mi je bilo odveč. Bil sem ujetnik športnih ambicij. Bil sem eden premnogih, ki jih konec oktobra srečamo v središču Ljubljane, kako hrepenijo po vzponu na svoj Olimp, ne zavedajoč se, da je ta vzpon dejansko padec, ki nas slej ali prej doleti, če hodimo po tej poti. Potem pa sem nekega oktobra spoznal nekaj povsem drugega, nekaj, kar mi je dalo nov zagon, nov pogled na bistvo teka in nov način razmišljanja. Spoznal sem trail tek.
Vedno sem na svoji športni poti skočil iz prve na deseto stopnico, nikoli nisem šel postopoma. In tudi pri trail teku je bilo tako. Moja prva trail preizkušnja je bilo 100 milj Dalmacija ultra trail. Izredno lepa in brutalno težka tekma. Že po nekaj desetih kilometrih sem se začel spraševati »zakaj«, takoj po prihodu v cilj pa sem bil že trdno odločen, da kaj takega sigurno ne bom več ponovil. Po približno desetih minutah se mi je sprostila blokada v glavi in začeli so se mi prikazovati utrinki moje 100 miljske poti. Obudila so se mi čustva, ki sem jih občutil, ko sem na vrhu prvega resnejšega vzpona zrl v čarobnost luči veličastnega Splita. Obudili so se mi občutki letenja nad oblaki, ko sem tekel po skoraj neokrnjeni naravi, daleč stran od ponorelega sveta. Obudili so se mi občutki vesoljnega miru, ko sem ob sončnem vzhodu na vrhu enega izmed dalmatinskih hribov zrl v prostranstvo morja. Obudili so se mi občutki hvaležnosti do življenja, ko so me na vsaki okrepčevalni postaji sprejeli kot izgubljenega sina ter me s svojo pristno darežljivostjo pospremili na novo pot, na pot naslednjega cilja, na pot novim srčnim ljudem. Obudili so se mi občutki ljubezni do sočloveka, ko sem skupaj z znanimi in neznanimi obrazi skupaj premagoval svoje meje, zavedajoč se, da se lahko kadarkoli naslonim na njih in oni name. Vsi ti občutki so, še predno sem prišel do svoje sobe, v meni zbudili športno strast, ki je bila že dolgo mrtva. Zbudili so strast, ki bi jo moral imeti vsak izmed nas, ki to dela zaradi boljšega počutja, ki to dela zaradi mnogo pomembnejšega motiva kot je zmaga. Bil sem zastrupljen. In sem še danes!
Menjavanje tempa, ki je običajno povezano, poleg utrujenosti seveda, s samo konfiguracijo terena oziroma zahtevnostjo tekalne površine, nam na nek način odslikava fartlek življenja, kar nam omogoča, da kljub naporu čutimo zadoščenja na vrhovih, ob spustih in seveda ob prihodu v cilj.
Trail tek je, kljub porastu tekem, ki rastejo kot gobe po dežju, še vedno obravnavan kot nekaj posebnega. Gre za stik z naravo in za spoštovanje le te. Gre za uskladitev našega in njenega utripa. Gre za spoznavanje veličastnosti in lepote, ki nas obdaja. Gre za pobeg iz ponorelega sveta v tišino in pristnost, ki nam jo ponujajo zeleni travniki, mehke gozdne poti in zavite strme skalnate poti. Gre za nekaj več. Naj si bo polurni sprehod po bližnjem gozdu ali 330 kilometrski Tor de Giants, vedno nas to odpelje stran od vsakdanjega stresa, od vsakdanjih skrbi. Narava je vsekakor največja psihoterapevtska ambulanta na svetu, pa še brezplačna je.
Foto: Valamar trail
JE TRAIL TEK TUDI ZA ZAČETNIKE?
Trail tek je tudi veliko bolj prijazen do ljudi, ki se šele spoznavajo s tekom, ki se šele spoznavajo z malo bolj aktivnim načinom življenja. Si predstavljate, da bi šli na Ljubljanski maraton in svojo razdaljo prehodili od začetka do konca? Ne? No, na trail teku to ni nekaj neobičajnega. Na trail tekih tudi največje tekaške zvezde hodijo, zakaj ne bi tudi mi. Menjavanje tempa, ki je običajno povezano, poleg utrujenosti seveda, s samo konfiguracijo terena oziroma zahtevnostjo tekalne površine, nam na nek način odslikava fartlek življenja, kar nam omogoča, da kljub naporu čutimo zadoščenja na vrhovih, ob spustih in seveda ob prihodu v cilj. Nenehna zbranost ob vsakem koraku posebej nam odvzema občutek monotonosti teka in nas, ne da bi se tega zavedali, pelje od enega cilja do drugega, od ene okrepčevalnice do druge, in na koncu do našega pravega Olimpa. Ja, če si nekdo ne predstavlja na Ljubljanskem maratonu preteči 10km, potem ga povabite na isto razdaljo v naravo in boste videli kako hitro bodo kilometri leteli mimo.
Raidlight tekaška majica Performer LS Top Najboljša majica z dolgimi rokavi
Under Armour žensko športno Pure Stretch NS HIP Underwear športno perilo
Under Armour žensko športno perilo Pure Stretch NS Thong Underwear športno perilo
One Way pasna torbica Thermo Belt - Asphalt Grey Pasna torbica
In na koncu ne morem mimo ljudi, mimo vseh tistih, ki so, kot jaz sam, našli nekaj višjega v tem športu. Zaradi teh ljudi nam trail tek že na štartu ponudi smeh, srečo in pozitivno energijo. V težkih trenutkih nam ponudi spodbudne besede, trepljanje po hrbtu in mnogokrat roke v pomoč. In na koncu nam ponudi objeme in hvaležnost, da smo lahko del tega sveta. Seveda nam na koncu velikokrat ponudi tudi pivo, kot obliko regeneracije, ob kateri se utrujeno telo, v dobri družbi, najlažje sproti in naše misli odplavajo tja, kjer se imajo najlepše. Najbolj všeč pri vseh teh ljudeh pa mi je, da kljub temu, da nekateri vsak teden premagajo 100 milj dolge razdalje in hkrati osvojijo višine treh Triglavov, je to za njih še vedno le hobi. Za njih je to še vedno le sprostitev in pobeg v družbo isto mislečih, kjer en drugega polnijo z ljubeznijo do življenja. In še nekaj. Naj si bo nekdo, ki preteče 330km ali nekdo, ki je prvič premagal najkrajšo trail razdaljo, vsi smo si enaki, vsem bije srce, vsi imamo radi vse to, kar nam ponuja trail tek.
Foto: Valamar trail
Torej, obujte svoje trail copate, oblecite se vremenu primerno in pojdite v objem narave. Obljubim, ne bo vam žal.
