Kako poskrbeti za varnost v gorah?

Znajdemo se sredi prečudovitega dneva v gorah, vse gre po načrtu, sonce sije in razgled nam vedno znova in znova vzame dih. Svež pršič je nedotaknjen in nihče ne pričakuje, kaj se bo zgodilo. Le majhen padec v koncentraciji, napačen korak ali pa le smola. Pa bi dejansko vedeli, kako ravnati pri nesreči v gorah?

Tudi majhen spodrsljaj se lahko hitro prelevi v resno nesrečo v gorah. Zato je potrebno imeti trdno razumevanje in znanje, kako ravnati in kaj storiti v primeru nesreče – ohranjanje mirnih živcev je ključna lastnost za vsakega, ki se želi ukvarjati z zimskimi športi. Sledenje jasnim pravilom in strukturiranemu pristopu v napetih in visoko stresnih situacijah prinaša mirnost in preprečuje nastajanje dodatnih napak. Potrebno se je držati tudi pravil jasne komunikacije, saj vsak šum le povečuje možnost za napake in dodatne poškodbe.

Deuter je tako na notranjo stran vseh svojih nahrbtnikov vstavil SOS etiketo, z namenom pravilnega ravnanja v primeru nesreče. Deuterjeve stranke imajo tako dostop do dokazanih in realističnih navodil, ki bodo obrazložene v spodnjih odstavkih.

STOP – 4 koraki ravnanja v primeru nesreče

Ravnanje v slepi veri ali paničarjenje je zadnja stvar, ki jo želite v stresni situaciji, zato je pomembno, da imamo 4 korake STOP koncepta trdo vgrajene v našo podzavest.

STOP 10s

Preden reagiramo v primeru nesreče, se ustavite in naredite korak nazaj, tako fizično kot mentalno. Dobre odločitve delamo le, ko smo mirni in osredotočeni.

THINK (razmislek)

Kot prvi posredovalec lahko ocenimo celotno situacijo. Lastna varnost je prva prioriteta – le če boste vi ostali varni, boste lahko pomagali drugim. Le z ocenjevanjem in ovrednotenjem nevarnosti in potencialnim faktorjev tveganja, boste lahko sprejeli pravilno odločitev in preprečili sekundarne nesreče.

OPTIONS (možnosti)

Ko ocenite položaj, lahko uvidite, ali se lahko s situacijo kosate sami, ali pa potrebujete dodatno/profesionalno pomoč. Z drugimi besedami: če je kraj nesreče izpostavljen nevarnostim, se mora ponesrečena oseba premakniti v varno območje. Če sami, glede na svoje stanje in sposobnosti, ocenite, da bi s tem, ko pomagate, svojo in varnost ponesrečenca, ogrozili, potem se oddaljite od dajanja pomoči, zapustite območje nevarnosti, opravite klic v sili in počakajte na profesionalno osebje, katero boste seznanili s situacijo ob prispetju.

Klic v sili je nujen za pričetek profesionalnega reševanja. Kakorkoli, v gorah je situacija dostikrat otežena, saj ni telefonskega signala. Tukaj je par nasvetov, kako odreagirati v primeru nesreče in katere previdnostne ukrepe vzeti v obzir:

• Ko greste v gore, obvestite družino in prijatelje, kam greste in kdaj pričakujete povratek.
• Pustite opombo na vetrobranskem steklu svojega avta, z detajli poti in planiranega povratka.
• Za izlete v oddaljena in neposeljena območja uporabljajte alternativne komunikacijske naprave (satelitski telefon).
• Za klic v sili uporabite 112 (večina Evrope), 999 (Velika Britanija) ali 911 (Severna Amerika) – klicna številka ponavadi deluje, četudi ni delujočega signala, saj 112/999/911 uporablja najboljšo moč signala, ne glede na operaterja.
• Ko ste na vezi z reševalno službo, imejte pripravljene informacije na 4 pomembna vprašanja:
• Kje se je zgodilo?
• Kaj točno se je zgodilo?
• Koliko ljudi je vpletenih?
• Kakšne so poškodbe?
• Če še vedno ne dobite signala, zamenjajte lokacijo in poskusite ponovno. Če še to ne deluje, poskusite z vizualnimi ali akustičnimi signali, ter signali za zračno reševanje (Y=pomoč potrebna, N=pomoč ni potrebna).

PERFORM (izvedba)

V primeru, da se odločite pomagati, je pomembno prioritizirati ukrepe. V primeru poškodb se lahko soočimo z majhnimi odrgninami, krvavimi ranami, zlomljenimi kosti ali pa izgubo zavesti. Izjemno pomembno je, da poznate sistem in koncept prve pomoči, in seveda, da ga s seboj tudi vedno nosite. Uporaba ABCDE koncepta nam daje jasne smernice, kako reagirati v primeru dajanja prve pomoči:

• AIRWAY (zračna pot) – preverite ali ponesrečenec diha in ali so dihalne poti proste. Nagnite glavo in odstranite vse potencialne tujke iz ustne votline (sneg, izbljuvki,…)
• BREATHING (dihanje) – v kolikor so dihalne poti sproščene in ponesrečenec diha normalno, ga postavite v položaj okrevanja in ga nadzorujte. V kolikor so dihalne poti sproščene, ponesrečenec pa ne diha, potem začnite z kardiopulmonalnim oživljanjem (CPR). Ta se mora izvajati v razmerju 30:2 (30 pritiskov na srce, 2 vdiha). Ne odnehajte, dokler ponesrečenec ne zadiha ali pa prispe profesionalna ekipa.
• CIRCULATION (potencialno krvavenje) – izmerite pulz ponesrečenca. Preverite za kakršnokoli krvavenje ali pa nepravilne barve kože. Obravnavajte vse rane z povoji v skladu s smernicami prve pomoči.
• DISABILITIES (vidne poškodbe) – preverite stanje zavesti ponesrečenca in poiščite vidne poškodbe (še posebej glave,…).
• EXPOSURE (izpostavljenost) – preverite ponesrečenca še za ostalimi simptomi in ukrepajte. Preprečite podhladitev oz. hipotermijo z odejami in toplimi oblačili.

To so štirje osnovni koraki, ki so predstavljeni tudi na SOS etiketi znotraj vašega nahrbtnika, ta pa vam bo pomagala ohranjati mirno kri v težkih situacijah. Vsekakor etiketa ne nadomesti celovitega usposabljanja za prvo pomoč. Vsak, ki redno preživlja čas v gorah, mora opraviti temeljito usposabljanje, da zavarujejo svoje, in življenje drugih.